Karate Zveza Maribor

Tekmovanja

Mednarodni turnir (rang A)

O borilni veščini

“V karateju ni prvega napada.” Ta rek najbolje kaže na bistvo okinavskega karateja. Čeprav je karate borilna veščina, mora biti od začetka do konca namenjen obrambi. Bistvo karate-doja (“poti karateja”) je prav v njegovi obrambni funkciji. Tisti, ki se ukvarjajo s kakršnokoli borilno veščino, pa ne smejo nikoli pozabiti, da je vzgoja duha ravno tako pomembna kot telesni trening. Posameznik se lahko ukvarja s karatejem zaradi izboljšanja zdravja ali splošnih telesnih sposobnosti. Lahko, da si želi postati močan, ali pa uravnovešen in pogumen. Nekateri se morda želijo naučiti skozi karate celo ponižnosti. Vsi ti cilji so v zvezi z razvojem samega sebe.

Vsakomur je dobro znana velika napadalna in obrambna moč karateja. Če ga nekdo dobro obvlada, lahko premaga nasprotnika brez uporabe orožja, z enim samim udarcem z roko ali nogo. Vrednost veščine pa zavisi prav od tistega, ki jo uporablja. Če je namen dober, je veliko vredna, če pa se zlorabi, bi težko našli kaj bolj škodljivega od karateja. Spopad, ki ni upravičen, pa čeprav brez orožja, je nevaren in moralno nesprejemljiv. Če pa se veščina uporabi ob pravem trenutku, na pravem mestu in na ustrezen način, je lahko zelo dobrodošla. Pravilno razumevanje karateja in njegove uporabe je “Karate-do”. Če pa nekdo zlorablja tehnike karateja, izniči vse njegove koristi in odlike. Zmaga, ki izvira iz površnega razumevanja veščine, pa je pravzaprav lasten poraz.

Tisti, ki hodijo po poti karateja, morajo gojiti spoštljiv odnos do drugih in ceniti vljudnost. Brez nje se bistvo karateja izgubi in človek, ki nima te vrline, ne more biti pravi karateist, pa čeprav presega druge po svojem tehničnem znanju. To je tudi glavni razlog, da se trening karateja začne in konča s priklonom. Ta priklon je izraz spoštovanja nasprotnika, vljudnosti, ki ne sme biti prisotna zgolj med treningom, ampak tekom celega življenja.